Angleški in španski hrti spadajo med starejšo skupino psov na svetu. Poznali so jih že v Starem Egiptu in so bili zelo priljubljeni pri faraonih. Tudi pozneje v srednjem veku, so jih imeli plemiči radi ob sebi in zato tudi obstaja vzrok. Lahko bi rekli, da so hrti nekakšna križana vrsta med psom in mačko. Imajo namreč dobre lastnosti mačk (radi dremljejo, se cartajo, niso problematični, z njimi je manj dela napram drugim psom) in psov (so vdani gospodarju, radi hodijo na sprehode, so izjemno ubogljivi). Poleg tega so tudi izjemno čisti, niso prezahtevni (radi imajo dolge sprehode, vendar nimajo nič proti toplemu in prijetnemu ležišču).Resnica je, da so že od nekdaj spremljali človeška življenja - v preteklih stoletjih še zlasti tista, po katerih se je pretakala "modra" kri. Zaradi odlično razvitega vida so bili pomemben člen v lovu na divjad.
Skozi čas so se pojavila raznolika tekmovanja, ki so temeljila na lovu oziroma teku za vabo.Ta tekmovanja so se v dobi industrializacije popularizirala zaradi uvedbe umetne - elektronske vabe. Dokončno sta se izoblikovali še danes najbolje poznani tekmovalni disciplini - coursing in greyhound racing (ali tracking). Prva je poenostavljeno opredeljena kot tek čez drn in strm - na prostem postavljena proga, po kateri "ljubiteljsko" tekmujejo hrti, ki poskušajo ujeti (elektronsko voden, umeten) plen. Druga disciplina, posebej priljubljena v Veliki Britaniji, na Irskem in ZDA, pa se odvija v stadionu.
V sekundah svoje veličine teka hrti nedvomno kraljujejo vsemu, kar jih obdaja. Tisto, kar pa se premnogokrat dogaja v življenjih tekmovalnih hrtov izven tekaške proge - predvsem tekmovalcev v ovalnih stadionih, pa je zgodba zase, marsikomu popolna neznanka. Sekunde teka so kratke.In resnica, da je kraljevanje en pojem, vladanje pa nekaj čisto povsem drugega, drži kot pribita...
Vsakdan velikih angleških hrtov ni nič kaj svetel, kljub prepričevanju v nasprotno s strani ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo z omenjeno panogo imenovano greyhound racing, ki z lepimi besedami ščitijo svoje interese. Edina naloga hrtov je uspešno služenje denarja, ki se steka v žepe njihovih lastnikov - bodisi posameznikov ali pa samih dirkališč, ki imajo povprečno v lasti nekaj sto hrtov. Glede na podatek, da se v državah (Velika Britanija, Irska, ZDA in Avstralija), kjer so pasja tekmovanja v hitrosti registrirana kot nacionalni šport, iz državnih blagajn preko ministrstev za šport nameni ogromne vsote denarja, človek pomisli, da ravno psi - tako rekoč profesionalni športniki - živijo lepo, komfortno življenje. Realnost pa je sledeča... Finančna sredstva so po večini porabljena za organizacijo tekmovanj, vzdrževanje prog in objektov, ter zaslužkarstvo vodilnih oseb in ostalih zaposlenih. Kljub temu, da tudi to športno panogo dodatno sponzorsko podpirajo posamezna podjetja in da velik profit pridobijo tudi preko stav, se za pse tekače ne namenja visokega odstotka tako ali drugače pridobljenih sredstev. 
Hrti preživljajo dneve v svojih majhnih celicah, obdani z betonom in kovino. Enkrat dnevno jih hranijo z nekvalitetno hrano, ki jim povzroča nemalo zobnih oblog. Sicer so vodeni na izločanje (hrti so čisti psi in le redko izločajo v svojih celicah), to pa je tudi vse kar imajo od sprehoda. Seveda potrebujejo tudi svoj delavni trening - za tega je še največ poskrbljeno pred pričetkom njihovega "službovanja", ki se navadno prične že v rani mladosti ter traja do največ sedmega, včasih osmega leta starosti. Večinoma svoje delovno "poslanstvo" zaključijo že dosti prej. Nekateri stari komaj leto dni, drugi dve, ... Večina psov po svojem drugem ali tretjem letu ni več primerna za tekmovalni tek, saj zaradi prevelikih zahtev ne dosegajo več optimalnih rezultatov. Izčrpanost je mnogokrat psihičnega izvora, saj imajo le redkokdaj možnost konkretne in pristne komunikacije z ljudmi, ki ni povezana z delom. Delo pa marsikdaj temelji tudi na prisili ter fizičnemu nasilju.
Lahko bi rekli, da so pravzaprav tekmovalni greyhoundi ali pa galgi svojim lastnikom le nujno zlo. Smatrani so kakor vir zaslužka, a ne kot družabniki. Psi so kljub temu bitja, ki potrebujejo toplino, pozornost in iskreno povezavo z bližnjimi in okoljem. Odnos ljudi do psov se kaže tudi v odslavljanju ne več uporabnih hrtov. Človeška okrutnost žal ne pozna meja... V državah, kjer so tekmovanja prisotna, odnos do greyhoundov je izjemno slab in odsluženi hrti v njih niso zaželjeni, torej ne preživijo. Ravno zato večina hrtov dobi svoj dom širom sveta zunaj teh dežel.
Ta vdana bitja nemalokrat končajo obešena na drevesih, ustreljena, odvržena v jaške, s prelomljenimi tilniki in še bi se dalo naštevati.Poleg tekaških tekmovanj greyhoundov pa na podeželju Španije, ki je bogata s takšno ali drugačno tradicijo, španske hrte uporabljajo tudi za lov na malo divjad. Tudi življenja teh španskih galgov se dosti ne razlikujejo od življenj tekačev. Morda imajo le psi nekaj več komunikacije drug z drugim. Na koncu lovske sezone prav tako tudi mnogo "neuporabnih" lovskih pomočnikov pričaka kruta, nehumana smrt.
V zadnjem delu prejšnjega stoletja so se po svetu pojavila zelo dejavna društva za zaščito in pomoč hrtom. "Neprimerne/nekoristne" pse v dogovoru odvzamejo prejšnjim lastnikom ali pa jih rešijo iz raznih drugih situacij. V sodelovanju z veterinarskimi organizacijami poskrbijo za njihovo zdravje, jih cepijo in čipirajo, priskrbijo veljavne potne liste - zatem poskrbijo, da zdravi psi dobijo nov dom. Pri tem jim pomagamo ljudje, ki širimo zavest o problematiki ter jim skušamo najti človeške družabnike - na področju Slovenije je to ekipa POMOČ HRTOM.org. Potrebno je omeniti, da načeloma tudi vse pse kastrirajo, psičke pa sterilizirajo.
Selekcija tekmovalnih greyhoundov je načrtovana s premišljeno, strogo vzrejo, ki izhaja iz želje po doseganju vrhunskih rezultatov - zato gre tu za kakovostne pse. Pozitivno je dejstvo, da hrti kljub žalostni preteklosti niso agresivni štirinožci. So izrazito navezani na bližnje (tako ljudi kot mnogokrat na živali), saj hrepenijo po toplini, ki je kot tekači niso bili deležni. Vedno postanejo senca svojih bližnjih. Marsikdo bi pomislil, da so zaradi svoje tekaške ali lovske zgodovine problematični v komunikaciji z okolico, a temu ni tako - so zelo potrpežljivi.Definitivno se vsem hrtom tekačem ne godi tako slabo - a ti so verjetno v zlati manjšini. Marsikdo ni seznanjen s tem globalnim problemom. Letno približno več kot deset tisočim angleškim ter španskim hrtom ekipe iz celega sveta najdejo nove domove. Enako, če ne še večje število pa je tudi takih, ki nikoli ne bodo imeli možnosti spoznati druge, bolj pozitivne strani bivanja na Zemlji. Ki nimajo in ne bodo imeli nikogar, ki bi jih imel rad - katerih sence bi lahko postali. Včasih se število odpisanih hrtov giblje celo nad nekaj-sto tisoč.
V primeru želje po družbi "upokojenega" hrta, vas vabimo, da se nam oglasite!
www.pomochrtom.org
Oznake: angleški hrti, greyhound racing, lov na divjad, španski hrti
0 Komentarji:
Objavite komentar
<< Domov